Udeležili smo se konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, ki se je odvijala v sredo, 10. 4. 2019, na  Brdu pri Kranju, kjer je izpostavljen  skupen  cilj države in gospodarstva, da do  leta 2025 doseže 50 milijard izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je srečanje označil kot »vrh slovenskega izvoznega gospodarstva« in pozdravil dejstvo, da se ga letos udeležuje še večje število gospodarstvenikov kot lani. Izrazil je zadovoljstvo nad pozitivnim stanjem v slovenskem gospodarstvu: »To kaže tudi 4,5% gospodarska rast in najvišja zaposlenost doslej ob koncu lanskega leta. Trgovinska menjava Slovenije s tujino se je lani nadaljevala z rastjo 10% in je dosegla 74 mrd evrov. Vrednost izvoza in uvoza sta bili najvišji do sedaj. Gospodarska rast tudi letos še vedno ostaja nad povprečjem EU.«

Minister je pri tem izpostavil akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019-2020.  Gospodarsko ministrstvo bo letos podjetjem namenilo dobrih 36 milijonov evrov za različne ukrepe podpore pri internacionalizaciji, kot npr. za spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih, krepitev trženja blagovnih znamk, udeležbo na mednarodnih poslovnih dogodkih, organizacijo gospodarskih delegacij in nacionalnih predstavitev v tujini, skupinske sejemske nastope, tržne raziskave, digitalni marketing, certifikate kakovosti ter delovanje slovenskih poslovnih klubov.

Minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar je dejal, da je vodilo gospodarske diplomacije pospeševanje slovenskega izvoza blaga in storitev, spodbujanje pritoka tujih neposrednih investicij in aktivnosti za zaščito slovenskih investicij v tujini. Tudi Cerar je poudaril, da »Slovenija mora poleg ohranjanja ključnih slovenskih izvoznih tržišč v državah EU svoj izvoz usmerjati tudi v nove, perspektivne trge. Pri tem pa lahko slovenska izvozno usmerjena podjetja računajo tudi na pomoč slovenskih diplomatov, saj gospodarska diplomacija sodi med glavne naloge diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini.« Ministrstvo izvaja različne aktivnosti na področju internacionalizacije, kot so organizacija gospodarskih delegacij, poslovnih konferenc, zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje in ostalih mednarodnih dogodkov (Dan Afrike, Dan LAK, Pobuda 3. morij).

Diplomati na terenu, med njimi 22 ekonomskih svetovalcev ter več kot 130 častnih konzulov, s svojimi informacijami posredujejo najboljšo sliko o stanju na posameznem trgu, tamkajšnjih poslovnih priložnostih, načinih poslovanja in morebitnih pasteh. Podjetja v tujini najpogosteje koristijo pomoč diplomatov na terenu in jo zelo pozitivno ocenjujejo. Ministrstvo zato namerava razširiti svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev na perspektivnih trgih ter si prizadeva, da bi bil na vsakem predstavništvu po en ekonomski svetovalec. Ključno področje delovanja gospodarske diplomacije je tudi internacionalizacija slovenske znanosti, tehnologije in inovacij, s posebnim poudarkom na promociji slovenskih rešitev na področju umetne inteligence.

V.d. direktorice javne agencije SPIRIT Slovenija, Ajda Cuderman je izpostavila, da SPIRIT Slovenija v skladu z akcijskim načrtom Mednarodni izzivi izvaja vrsto različnih ukrepov, ki so namenjeni podpori mikro, malim in srednje velikim podjetjem v vseh fazah internacionalizacije. »V letošnjem letu imamo za to predvidenih 13,5 mio EUR, kar je skoraj dvakrat več od lanskega leta, od tega 8,8 mio EUR finančnih spodbud podjetjem za lažje prodiranje na tuje trge. Vse naše aktivnosti na tujih trgih bomo v letošnjem in prihodnjih letih nadgradili z integrirano komunikacijsko kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini Green. Creative. Smart., s katero bomo ustrezno pozicionirali Slovenijo, naše gospodarstvo in podjetja na zemljevidu potencialnih tujih kupcev, poslovnih partnerjev in investitorjev.«

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je na konferenci poudaril: »Prišel je čas, da pregledamo zaveze, ki smo si jih zadali na področju zastavljenih ciljev iz Razvojnega partnerstva treh generacij. 50 milijardam evrov izvoza do leta 2025 smo se približali še za 3,5 milijarde evrov ter v lanskem letu dosegli 39,2 milijarde evrov. Pri velikih izvoznikih je – po ocenah GZS – dodana vrednost na zaposlenega znašala že prek 58.000 evrov; v povprečju celotnega slovenskega gospodarstva pa le 44.616 evrov.

GZS storitve s področja internacionalizacije vodi pod blagovno znamko Go International Slovenia. Letno izvede blizu 100 najrazličnejših dogodkov z mednarodno vsebino ter opravi blizu 1.000 individualnih svetovanj podjetjem, vezanih na vstop na tuja tržišča ali širjenje poslovne mreže.

»Danes ni vprašanje, ali naslednja kriza bo ali ne, temveč le, kako hitro bo do nje prišlo in kako globoka bo,« je na predstavitvi globalnih trendov izpostavil prof. dr. Mojmir Mrak»Če so bili razlogi zadnje krize predvsem v slabostih finančnega sektorja, bo razloge naslednje krize možno iskati v geostrateških razmerah, vzpostavljanju nove globalne ureditve, protekcionizmu, ki ga spremljajo »valutne vojne« ter kibernetskih napadih.« Po eni strani je svet danes sicer bolje pripravljen na krizo, po drugi pa so centralne banke v pogojih nizkih obrestnih mer za učinkovito monetarno politiko omejene, države so bistveno bolj zadolžene, globalno finančno upravljanje pa je močno oslabljeno. Za stabilno Slovenijo je ključno, da ostane vpeta v EU. Strategijo 2030 je ocenil kot nabor želja. Nujno je artikulirati strateške prioritete na osnovi razpoložljivih prednosti. V primeru »brexita« bo v evropskem proračunu manj denarja za kohezijo in kmetijstvo, je opozoril dr. Mrak in dodal, da bo kohezijska politika resen izziv za vlado, predvsem z vidika, kako razdeliti denar. Sicer pa makro presežek v višini 5 % kaže na to, da so bile v Sloveniji narejene velike spremembe.

Na okrogli mizi z naslovom »Več izvoznikov, več trgov in višja dodana vrednost« so svoja videnja soočili predstavniki različnih institucij in podjetij. Ajda Cuderman, v.d. direktorice Javne agencije SPIRIT Slovenija, je izpostavila pomen krepitve blagovne znamke Slovenija. V drugi polovici leta bo fokus na kampanji »Green, Creative, Smart« na pozicioniranju Slovenije kot prebojne in močne države tako na področju internacionalizacije kot tudi države za investiranje. Podjetjem svetuje, da izkoristijo storitve podpornega okolja in opozarja, da so slovenska podjetja pogosto premalo samozavestna za vstop na tuje trge, hkrati pa preveč sramežljiva pri iskanju  pomoči s strani državnih institucij.

Marko Gorjup, direktor – predsednik poslovodstva TPV, je opozoril na pomanjkanje primernih kadrov. Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija bi morala biti strateška usmeritev vsaj določenega dela gospodarstva za prihodnost. Prenos znanja med velikimi in malimi podjetji že sedaj poteka, je bil jasen. Tudi po njegovem prepričanju je potrebno še več sodelovanja, samozavesti in poguma.

Vodja Sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu (MZZ) Iztok Grmek zagovarja krepitev poslovanja na tretjih trgih. S tem namenom MZZ načrtuje odpiranje novih ekonomskih predstavništev v okviru gospodarske diplomacije, verjetno pa tudi novih veleposlaništev v državah, kjer še nismo prisotni, npr. v Južni Koreji. Strinjal se je, da je nujno povečati prepoznavnost slovenskih blagovnih znamk, saj pogosto ni neposredne povezave med blagovno znamko in slovenskim poreklom.

Direktor Celjskih mesnin in podpredsednik GZS za internacionalizacijIzidor Krivec je izpostavil, da bi zagotavljanje bančnih garancij in drugih finančnih instrumentov pomagalo slovenskim izvoznikom pri poslovanju na tujih trgih. Poudaril je problematiko velikosti in obsega proizvodnje slovenskih agroživilskih podjetij. Predvsem zaradi majhnosti, nizke prepoznavnosti in visokih stroškov vstopa na tuje trge je nujno sodelovanje in združevanje slovenskih podjetij pa tudi pomoč države.

Po mnenju Devida Palčiča, direktorja Robotine, bi morali na državnem nivoju izvesti selekcijo proizvodov in storitev, katerih izvoz bi država sistematično podpirala. Podobno kot Krivec, zagovarja sodelovanje in združevanje slovenskih izvoznikov. Na ta način bi ustvarili tako imenovano »virtualno velikost« slovenskega gospodarstva in posameznih panog. Ključne izzive vidi v zvišanju položaja slovenskih podjetij v verigi vrednost, promociji blagovnih znamk in povečanju količin izdelkov za izvoz. Država naj bi sredstva, namenjena pospeševanju izvoza, bolj ciljno usmerila in ne preveč razpršila.

Po besedah Simona Pöpperla, vodje oddelka Poslovne storitve na Slovensko-nemški gospodarski zbornici, ima nemška zbornica mrežo 133 predstavništev po svetu. Ta zastopajo interese nemškega gospodarstva in nemškim podjetjem svetujejo pri nastopanju na tujih trgih. V okviru načrtovanega sodelovanja z GZS bodo slovenska podjetja dobila dostop do te mreže, priložnost pa vidi tudi pri skupnem nastopu z nemškimi podjetji na tretjih trgih.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je izpostavila veliko število različnih akterjev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem internacionalizacije. Nujna bi bila optimizacija tega sistema. Glede geografske usmerjenosti malih in srednjih podjetij, ki se šele odločajo za izvoz, zagovarja postopno usmerjenost najprej na bližnje, v drugem koraku pa tudi na bolj oddaljene trge. Pri tem je nujno podjetja ustrezno izobraziti v okviru podpornega okolja. Jernej Tovšak, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na gospodarskem ministrstvu, je posebej poudaril, da je ukrep številka ena, s katerim država pomaga pri vstopu na oddaljene trge, krepitev blagovnih znamk. Za ta ukrep ministrstvo namenja 7 mio evrov. Omenil je tudi spodbujanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) na področju digitalizacije. Strinjal se je z nujnost prenosa izvoznih znanj velikih podjetij na MSP. Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je izpostavil, da mora država zagotoviti stabilnost okolja, da bodo podjetja lahko konkurirala na tujih trgih, kjer tržišče ni enostavno. Velika podjetja naj pomagajo tudi malim. Nujna je razvitost infrastrukture.

Na okrogli mizi »Vloga bank in finančnih organizacij pri pospeševanju slovenskega izvoza«so se sogovorniki strinjali, da so finančne spodbude za mikro in mala podjetja nujne. Slovenski podjetniški sklad ima letos za slovenske izvoznike na voljo 120 mio eur finančnih spodbud. SID banka ponuja kot glavni produkt za izvozna podjetja zavarovanje izvoza. Poleg tega pa so dopolnili kar nekaj novih produktov za uspešno internacionalizacijo. Banke imajo še vedno ključno vlogo pri podpori slovenske internacionalizacije. Na voljo imajo neposredne korespondenčne odnose s tujimi bankami in lahko zato ustrezno podprejo slovenska izvozna podjetja.

Na okrogli mizi o ukrepih države za razvoj inovacij in spodbujanje internacionalizacije ter mednarodno razvojno sodelovanje so govorci poudarili, da je za uspešen prodor na tuje trge treba o tem sprejeti strateško odločitev v podjetju. V tem procesu je treba vložiti napor in sredstva v inovacije in raziskave ter pridobiti vse potrebne informacije o tujem trgu, preden se podjetje odloči za vstop na tuji trg. Gre za dolgoročno odločitev podjetja,  podporni ukrepi države pa sledijo vsem fazam rasti izvoznika. Gospodarsko ministrstvo s svojimi podpornimi ukrepi sledi vsem sodobnim izzivom v mednarodnem okolju. Za uspešen nastop na tujih trgih je potrebno izkoristiti vse močne vzvode pomoči in ukrepov od vavčerskega sistema, e-poslovanja in digitalizacije, partnerstev, mednarodnega razvojnega sodelovanja, pa vse do bolj strukturiranih oblik razvojne internacionalizacije. Bolj kot so oddaljeni trgi, tem več koordinacije in skupnega sodelovanja je potrebno tako na državni kot podjetniški ravni.

Udeleženci panela »Moč blagovnih znamk« so se strinjali, da je blagovna znamka države I feel Slovenia močna znamka. Blagovna znamka države pomembno prispeva tudi k ugledu blagovnih znamk podjetij, s tem pa tudi k doseganju višje dodane vrednosti v izvozu. Za močno blagovno znamko je potrebna dobra osnova, ki temelji v dobrih izdelkih in storitvah, ki jo morajo znati dobro nadgraditi v nekaj več. Za krepitev blagovne znamke bi podjetja morala vlagati več sredstev v razvoj in trženje le teh. Udeleženci panela so  videli v kampanji Green. Creative Smart. ustrezno osnovo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini, s katero bi se lahko  po njihovem mnenju poistovetilo vsako slovensko podjetje.

Na okrogli mizi »Slovenija v globalnem ekonomskem prostoru« pa so udeleženci podarili, da lahko s storitvami gospodarske diplomacije dodatno okrepimo prisotnost slovenskih podjetij na oddaljenih trgih. Izpostavili so, da procesi digitalizacije postajajo prioriteta in vodilo rasti konkurenčnosti. Umetna inteligenca in inovacije pa postavljajo Slovenijo v sam vrh globalnih trendov.

Naslov letošnje konference izpostavlja skupen, sicer ambiciozen cilj države in gospodarstva, to je do leta 2025 doseči 50 milijard izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. 2. nacionalno konferenco o internacionalizaciji organizirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

By |2019-04-16T11:12:07+00:00April 12th, 2019|Novosti|0 Comments