Prihajajoči poslovni  zajtrk SLO CRO Poslovnega kluba, bo tako kot vedno predstavljal aktualno temo s katero se soočajo delodajalci.  Naši gostje bodo  predstavniki Profil Grupe, specializirani za iskanje kadrov in kadrovsko svetovanje.  Izzivi na trgu delovne sile, kakor jih radi imenujemo, so pravzaprav problemi pomanjkanja primernega zaposlitvenega  kadra in težava, ki  je ne  bo konec kljub  letošnji manjši rasti gospodarstva, o kateri se je pisalo,  da bo zmanjšalo potrebo po delavcih.  Tako lahko vsaj sklepamo glede na analizo Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Republike Slovenije z naslovom Soočenje s pomanjkanjem delovne sile. 

UMAR v analizi  ugotavlja,  da se  zmanjševanje najaktivnejšega dela prebivalstva v starosti 20–64 let kaže v demografskih spremembah, ki vse bolj vplivajo na razmere na trgu dela. V obdobju 2012–2017 se je  v Sloveniji število prebivalstva v omenjeni starosti zmanjšalo za okoli 10 tisoč letno. Možnosti za povečanje obsega domače ponudbe delovne sile  vidijo  v  zgodnejšem vstopu v zaposlitev, daljšanju trajanja delovne aktivnosti in aktivaciji brezposelnih ter neaktivnih. Pomanjkanje delovne sile pa se lahko omilili tudi s povečanjem priliva tujih delavcev in spodbujanjem vračanja slovenskih državljanov.

Po različnih raziskavah ugotavljajo, da avtomatizacija in robotizacija  na kratki rok omilita problem pomanjkanja delovne sile, na dolgi rok pa ga lahko celo povečata. Vsaka nova tehnologija namreč po ugotovitvah analize poleg spreminjanja obstoječih delovnih mest, ki postajajo zahtevnejša, ustvari nova in spremeni stara delovna mesta. Zagotavljanje ustreznih spretnosti zahteva  možnosti  izobraževanja.

Za potrebe analize so pri UMAR-ju izdelali simulacije vpliva različnih ravni neto priselitev na ponudbo delovne sile,  ki kažejo, da bi bil za popolno nevtralizacijo vpliva upadanja delovno sposobnega prebivalstva potreben neto selitveni prirast z več kot 10 tisoč neto priselitev.

Glede na demografske trende v analizi ugotavljajo, da se  bodo podjetja težko izognila privabljanju ustrezno usposobljene tuje delovne sile, za kar bo potrebno oblikovati  učinkovito migracijsko in integracijsko politiko, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in pogoje za vračanje slovenskih državljanov iz tujine, kroženje možganov ter privabljanje delavcev z ustreznimi znanji iz drugih držav. Kot rečeno, je avtomatizacija in robotizacija lahko le začasna rešitev  pri iskanju  določenih poklicnih profilov.

Za večjo učinkovitost uporabe znanja in spretnosti vseh zaposlenih v podjetjih delodajalcem svetujejo okrepitev medgeneracijskega sodelovanja in spodbujanje razvoja upravljanja z različnimi generacijami (t. i. age-management).

Zaključimo lahko torej, da so demografski kazalci prebivalstva v Sloveniji ključen vzrok  pomanjkanja delovne sile in vemo, da v tem primeru  ne gre za prehodno obdobje. Da se na Hrvaškem  enako bojujejo z demografskimi spremembami ni novost.

Delodajalci so se ponekod že začeli zavedati, da si za pridobitev kadra lahko pomagajo z višjimi plačami, prijaznim delovnim okoljem, možnostjo napredovanja in izobraževanjem delavcev.

Žal pa je pomanjkanje delovne sile omejitveni dejavnik pri poslovanju podjetij, načrti za razvoj gospodarstva, ki temeljijo na industriji in naprednih tehnologijah ter privabljanju tujih investicij pa na trhlih tleh,  če tako Hrvaška kot Slovenija v kratkem ne začneta na vseh področjih in v vseh segmentih družbe  izvajati   strategije  za  stabilen  pritok delovne sile  na trg dela.

Vabimo vas torej,  na poslovi zajtrk, kjer bo  podjetje s  30 letnimi izkušnjami in predstavništvi v 9 državah Jugovzhodne Evrope predstavilo značilnosti iskalcev zaposlitve različnih generacij (X, Y, babyboom) ki so ali vstopajo na trg delovne sile. Povpraševanje in ponudbo  delovne sile  v regiji, izkušnje pri iskanju delovne sile na JV evropskem trgu, Indiji in Afriki ter značilnosti  iskalcev zaposlitev le tega.

 

Vesna Vukšinič Zmaić

Vir analize: UMAR

By |2020-01-29T14:36:26+00:00January 29th, 2020|Aktualno|0 Comments