V sredo, 5. 2. 2020, smo v hotelu Sheraton pripravili  okroglo mizo na  temo Izzivi trga dela in smernice za delodajalce.  Dogodek je povezoval predsednik kluba dr. Saša Muminović.

Temo nam je približala Profil Grupa, vodilno regionalno  podjetje, ki se  z iskanjem kadrov in »head huntingom« ukvarja že 30. let.  Sedež podjetja je v Ljubljani, imajo pa svoja predstavništva v devetih državah Jugovzhodne Evrope, tudi na Hrvaškem in v Srbiji.

Na začetku je navzoče pozdravil Veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu Nj.  eks. Vojislav Šuc  ter čestital klubu za uspešno delo, saj je pred poslovnim zajtrkom potekala skupščina članov, kjer  je predsednik kluba predstavil  dosežke  v delovanju kluba  v  preteklem letu.

Veleposlanik se je dotaknil teme izziva trga delovne sile na evropski ravni in  opozoril   na pomen ustreznih ukrepov za zagotovitev stabilnosti na trgu dela in primernega naslavljanja vprašanja migracij znotraj EU, posebej, ko gre za mlade izobražene ljudi.

Primož Klemen, ustanovitelj Profil Grupe je  v predstavitvi podjetja dejal, da so se mu na začetku njegove samostojne podjetniške poti ljudje smejali, saj  je večina smatrala, da je dovolj delavcev in premalo  delovnih mest.  Danes se je izkazalo, da je bila njegova odločitev  več kot pravilna.

Mirjana Pajas, direktorica Profil Grupe na Hrvaškem,  je dejala, da  se Hrvaška zadnjih nekaj let sooča s stalnim upadom prebivalstva. Projekcije kažejo, da bo v naslednjih petdesetih letih na Hrvaškem 800.000 prebivalcev manj  in leta 2070, samo še 1.887 mio. delovno sposobnih, oz. 56%  vseh prebivalcev.

Hrvaška se sooča z begom možganov.

Leta 2009  je  iz Hrvaške odšlo 10.000 delovno sposobnih mladih, številka je vsako leto naraščala ter dosegla vrhunec leta 2017, ko je iz Hrvaške migriralo cca. 48.000  delovno sposobnih  prebivalcev, največ v Nemčijo Številka uvršča Hrvaško na 4. mesto po  begu možganov,  za Haitijem, Venezuelo in Bosno in Hercegovino.

V primeru pomanjkanja delovne sile, bo torej potrebno poseči po določenih rešitvah in sicer tako kot je to že ugotavljal UMAR za Slovenijo, povzetek njihove analize  lahko preberete v članku Spremembe in izzivi na trgu delovne sile  ,  bo potrebno aktivirati del neaktivnega prebivalstva. Na Hrvaškem je namreč veliko število delovno sposobnega,  a neaktivnega prebivalstva, ki jih najdemo med  braniteljih domovinske vojne in pa vseh tistih, ki živijo od  dohodka od turizma.

Dodatno se bo seveda potrebno soočiti z uvozom delovne sile in  pospešiti avtomatizacijo delovnih procesov.

Mirjana Pajas je dejala, da so na trgu delovne sile trenutno tri generacije ljudi: babyboomerji, generacija X in milenijci in da bodo delodajalci v prihodnje soočeni tudi z izzivom motiviranosti,  produktivnosti in  osredotočenosti  zaposlenih na delovni proces. Na trgu dela so že milenijci, ki po anketi na vzorcu 1200 izprašanih, nimajo delovnih  navad,  so neproduktivni  in obremenjeni s samopodobo so pa zato tehnološko in digitalno pismeni,  nagnjeni k tveganju in oportunistični.

V procesu dela se kažejo tudi  negativni  aspekti  mobilnih telefonov . Posledice  nenehne prisotnosti mobilnih telefonov se že kažejo v raztresenosti in odvisnosti ljudi,  po nekaterih podatkih 20% lastnikov mobilnih telefonov nanj pogleda vsakih 20 min 25% pa vsako uro.  Svet je digitaliziran,  večina urbanega prebivalstva sveta pa ima  v lasti mobilni telefon.  Po raziskavi, ki jo je naredila   platforma Hootsuit, je na Hrvaškem, ki ima 4.12 mio prebivalcev,  5.19 mio naročnin  za mobilni telefon.

Pogosta uporaba telefonovo povzroča stres, probleme s spanjem, simptome depresije,  tudi  slabe odnose  s sodelavci, prijatelji , družino in partnerji. Obstaja že nova bolezen ki se imenuje nomofobia (no mobile-phone phobia)  kjer gre za  panično reakcijo, če lastnik izgubi telefon ali pa mu zmanjka signala.

Pajasova je dejala tudi, da se na trgu dela pojavljajo nove oblike delovnih mest, povezane  z digitalizacijo: ena je »chetanje« oziroma smsanje v call centrih, kjer  ni potrebe po govornem stiku s klicočimi. Potem so tudi ponudbe za dela,  ki jih lahko opravljamo od doma in dela, ki jih lahko opravljamo kjerkoli na svetu –  gre za  digitalne nomade,  ki  delajo na različnih koncih sveta, potujejo,  za njih pa  že obstajajo agencije, ki jim urejajo potovanja in namestitve v najbolj priljubljenih destinacijah.

Uvoz delovne sile prav tako prinaša izzive in sicer v soočenju z različnimi kulturami, navadami in običaji. Mirjana Pajas  je tako navedla primer Katarja, kjer živi 2,6 mio prebivalcev  od tega samo 200.000 domačinov, vse drugo so priseljenci, 30  različnih nacionalnosti, uvožena delovna sila, ki je v 30 letih zgradila Katar, kakršnega poznamo danes – pred tem je bila tam puščava. Mirjana Pajas je v Katarju živela pet let, kjer je delala na področju  iskanja  človeških virov (HR) in tako dobro spoznala delovne navade  ljudi različnih nacionalnosti.

Zoran Lazukić, ki je prav tako sodeloval na okrogli mizi je  partner in direktor Profil Grupe iz Beograda.

Zbranim je predstavil par dejstev s katerimi se sooča srbski trg delovne sile in dodal, da  se že dogaja  uvoz delovne sile iz tretjih držav, in da so zaposlili tudi nekaj posameznikov iz azilnega doma. Veliko pomanjkanje  delovne sile v  kovinarskem sektorju  bi lahko rešili z migracijo delovne sile iz ene države bivše Jugoslavije  v drugo  – Uljanik – Kladovo, Aluminij Mostar – Talum Kidričevo, za kar bi bilo potrebno sprejeti meddržavne sporazume in  regulirati meddržavne migracije ter delovne prehode. Po njegovem bi bilo potrebno zaščititi domače proizvode, limitirati odhod domačega prebivalstva in beg možganov.

Na dogodku je bilo nanizanih veliko  izzivov, ki čakajo delodajalce, kar nekaj članov v našem klubu je, ki se z njimi že spopadajo. Strah pred pomanjkanjem naročil in  zmanjšanim obsegom  dela je tisti, ki  delodajalce hromi, da bi se sproščeno lotili zaposlovanja tuje delovne sile.

In tukaj bi lahko pomagali tudi politiki in zakonodajalci, presegli osebne politične cilje ter  potegnili vzvode in mobilizirati tisto  delovno sposobno prebivalstvo, ki ne dela, ker mu zaradi zakonodaje, ni  treba.

Vesna Vukšinič Zmaić

Foto: Alenka Peterlin

By |2020-02-07T13:29:44+00:00February 7th, 2020|Aktualno|0 Comments