Ocena gospodarskih razmer

Gospodarske posledice epidemije COVID-19 so občutne in jasno,  da se bo bruto domači proizvod letos občutno zmanjšal. Globina padca je ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije in njenega trajanja, kar je v tem trenutku velika neznanka. Trajnejše stabilizacije gospodarskih razmer najverjetneje ni možno pričakovati pred razvojem in množično uporabo cepiva.

 Še v začetku marca so bili z vidika vplivov na gospodarsko aktivnost v ospredju vplivi prekinjenih dobavnih verig in zmanjšan obseg turističnih potovanj ter otežene ali prekinjene transportne poti. Razmah epidemije  sta že do sredine marca zahtevala nujne in obsežne ukrepe v Sloveniji ter večini evropskih držav, ki močno vplivajo na gospodarsko aktivnost.

Ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere  trajale najmanj dva meseca, lahko pričakujemo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda. UMAR-jeve ocene se, upoštevaje to predpostavko, v tem trenutku gibljejo med – 6 in – 8 %.

V najbolj izpostavljenih dejavnostih, kot so  gostinske in osebne storitve ter trgovina z neživili, je v času veljave strogih ukrepov  pričakovati velik izpad prihodkov in verjetno tudi do 70 ali več- odstotni padec dodane vrednosti. V industriji, trgovini, bodo  vsaj prepolovile siceršnji obseg dodane vrednosti.

V nekaterih dejavnostih bo padec verjetno manj občuten (npr. energetika), v nekaterih bo učinek minimalen (kmetijstvo), v nekaterih je celo pričakovati rast aktivnosti zaradi aktualnih razmer (nekatere telekomunikacijske storitve).

Če bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje, in to je (žal) vedno bolj verjetna predpostavka, bodo vplivi seveda večji in tudi daljnosežnejši.

Padec bruto domačega proizvoda bo letos lahko tudi dvomesten, počasnejše bo tudi okrevanje po zajezitvi epidemije. 

Tu bodo imeli ključno vlogo ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema, na gospodarskem področju pa najprej nujni in takojšnji ukrepi za blaženje posledic širitve epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premoščanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in zagotovili ohranjanje delovnih mest v največji možni meri, kasneje pa ukrepi za zagon gospodarstva.

Pandemija COVID-19, ki se je začela na Kitajskem in se  razširila  še v druge evropske države, v kombinaciji s strogimi zajezitvenimi ukrepi pomeni velik negativni šok za gospodarsko aktivnost v evrskem območju.

Skupni izvoz držav EU-27 v države izven EU je bil sicer januarja 2020 (zadnji dostopen podatek) medletno malenkost višji, izvoz na Kitajsko pa je bil za več kot 6 % nižji.*

Obeti za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah so se v zadnjih dveh tednih močno poslabšali, obenem pa jih spremlja tudi zelo velika negotovost.

Zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer pa so scenariji napovedi različnih institucij, ki so bili do prejšnjega tedna najbolj pesimistični, trenutno najverjetnejši oziroma že preoptimistični. 

Na primer ECB je v svoji napovedi, objavljeni 12. marca, v najbolj pesimističnem scenariju napovedala 0,6-odstotni upad BDP evrskega območja v letošnjem letu. Po zadnjih informacijah se kot najbolj realen scenarij za evrsko območje navaja petodstotni padec BDP. 

Nemški inštitut Ifo je 23. marca 2020 objavil projekcije vpliva koronavirusa oziroma zajezitvenih ukrepov na nemško gospodarstvo, ki bi lahko rast BDP Nemčije letos znižali za 7,2 do 20,6 odstotne točke (odvisno od trajanja omejitev glede gibanja ljudi in delovanja gospodarstva).

Pri tem opozarja, da se mora delno zaprtje gospodarstva omejiti na čim krajše obdobje, ne da bi pri tem ogrozili boj proti epidemiji.

Na dunajskem inštitutu WIIW (Vienna Institute for International Economic Studies) pa so ob predstavitvi zadnje gospodarske napovedi za države CESEE izpostavili, da obstaja možnost, da se bo pandemija po začasni umiritvi vrnila v več valovih in da naj bi se močnejše okrevanje gospodarstev zgodilo šele po uvedbi ustreznega cepiva. 

Napovedi rasti realnega BDP za glavne trgovinske partnerice do 19. 3. 2020

Vir: CONS – Consensus economics, ECB, Evropska komisija, Ifo Institute, IMF, Ministrstvo za finance Francije, OECD, ocena UMAR.
Opomba: V tabeli so upoštevane napovedi iz osnovnih scenarijev institucij.
* Napoved Consensus Economics za Hrvaško in Rusijo je bila objavljena 16.3.2020.

By |2020-04-14T08:46:05+00:00April 14th, 2020|Novosti|0 Comments